-
22. 23. 24. September,; Celje
Letopisci so 22., 23. in 24. septembra leta 1933 poročali o silovitih povodnjih, ki so prizadele, med drugimi tudi Celjsko kotlino. Podobno kot reka Sava je v spodnjem toku močno narasla tudi Savinja s pritoki Voglajno, Ložnico, Koprivnico in drugimi. Pretok Savinje v Laškem je dosegel 1198 m3/3 (1990 - 1406 m3/s). Neurejene odtočne razmere so povzoročile, da se je gladina Savinje v Celju dvignila za 4 m in Celje z okolico je doživelo ponovno katastrofo. Poročilo načelnika mestnega tehničnega oddelka v Celju ing. Blaža Pristovška navaja, da so bili predeli mestne osnovne šole do Spodnjega Lanovža ter poslopja vojnega okrožja povprečno 1- 1,80 m visoko zaliti z vodo. Celo proga državne železnice, ki leži na visokem nasipu, je bila do višine 40 cm poplavljena. na Vrazovem trgu v Celju je stala voda povprečno 1 m, v gregorčičevi, Miklošičevi, Zrinjskega, Strossmayerjevi ulici pa do 1,50 m visoko.
Poleg zasebnih stavb so bile zelo poškodovane tudi javne zgradbe, predvsem državnagimnazija, mestna osnovna in meščanska šola, mestno gledališče, mestna plinarna, zdravstveni dom in še posebno javna bolnišnica, kjer so bile poplavljene in uničene vse zimske zaloge živil. Voda je poleg kletnih prostorov popavila tudi kuhinjo v visokem pritličju, zato je bila zaradi uničenih elektirčnih transformatorjev motena, za nekaj časa pa celo prekinjena. Po takratnih ocenah je bila višina poplavne vode na območju Celja za okrog 0,75 m višja kot pri katastrofalni poplavi leta 1926. Poplavno vodo omenjenega leta je za 1 m presegla tudi Voglajna pri Celju in zalila za enako višino naselbino pri "Skalni kleti". Pri reševanju ljudi in imetja so poleg mestnih delavcev na prošnjo mestnega načelstva sodelovala prostovoljna gasilska društva in vojska s policijo, ki je vzdrževala red. Ker so bili v okoliških vaseh vodnjaki, ki jih je prebivalstvo uporabljalo za pitno vodo, poplavljeni, je bila velika nevarnost epidemije.
- Vir: Marko KOLBEZEN, Velike poplave in povodnji na Slovenskem, I - VI, Ujma, 5-10, Ljubljana, 1991-1996
-
Poplava je odnesla večino mostov
Hude nevihte in dolgotrajna deževja so bila v naših krajih že v preteklosti dokaj reden pojav, prav tako pa tudi velike povodnji. ki so sledile padavinam. Največkrat se je nad Savinjsko dolino in Celjem znesla sicer krotka reka Savinja, ki pa je na trenutke znala pokazati svoj hudobni obraz. Tako je storila septembra 1933. ko je z visoko vodo "napadla" svet ob svojem toku. Silni večdnevni jesenski nalivi so bili vzrok, da so vode rek takrat tudi drugod po Sloveniji povzročile velike poplave. Poplava 1933 velja za najhujšo v preteklem stoletju.
Petek, 22. september 1933, se je zapisal v zgodovino celjske pokrajine kot črn dan, saj je Savinja po večdnevnem deževju dosegla skoraj štiri metre nad normalo, kmalu je zalila ves bližje oziroma nižje ležeči svet ob reki in celjske mestne ulice. Visoka voda je hipoma oblila celotno Celje, ki se je za nekaj časa pokazalo kot majhen otok na vzhodnem delu Spodnje Savinjske doline. Voda je takrat odnesla številne mostove; najprej, še pred poldnevom, v Levcu. Kasazah in Letušu, opoldne pa je svoj bojni ples uprizorila še v Celju. Samo nekaj trenutkov po opoldanskem zvonjenju je proti kapucinskemu mostu v Celju priplavala kopalna uta mestnega kopališča, za njo pa hlodovina, ki je z vso hitrostjo pridrvela z zgornjega toka Savinje in pred sabo rušila in jemala vse, kar ji je prišlo naproti. V Celju se je najprej predala brv v parku, ob pol štirih popoldne dokaj trden in stabilen kapucinski most in zvečer še Grenadirjeva brv na Polulah.
Vodna ujma je prizanesla le obema železniškima mostovoma. Naslednji dan, okrog poldneva, je poplava dosegla vrh in pod vodo je bilo celotno Celje. Nastalo je pravcato jezero, ki je segalo vse do Westnove tovarne. Voda je zalila tudi mestno elektrarno, zato so jo morali odklopiti in malo kasneje še mestno plinarno, ujma pa ni prizanesla niti bolnišničnim prostorom. Savinja je zgledala kot "besneč veletok". Vodna ujma je opustošila tudi okolico. V Zgornji Savinjski dolini je bil uničen del jezu pri Ljubnem. Voda je porušila polzelski jez, šempetrski nasip in v smeri proti Celju na več mestih predrla utrjeno obrežje. Poplavila je braslovško okolico, Latkovo vas, Roje, Vrbje, Petrovče in Kasaze ter udarila v smeri toka reke Bolske proti Preboldu in poplavila celo pri Grajski vasi. Pod vodo je bil tudi svet severno in vzhodno od Celja: Šmarjeta, Škofja vas, Vojnik in Trnovlje ter kraji proti Šentjurju.
Ko se je voda v nedeljo počasi umaknila, je za sabo pustila pravo razdejanje. Pri Celju je bilo dolgo časa mogoče prečkati Savinjo le preko železniškega mostu, ki ga je železniška uprava odprla tudi za pešce. Kasneje pa so tik nad mostom uvedli še promet s čolnom.
- Vir: Knjiga Stoletje v Celju, Branko Goropevšek
