Leto 1979

• 4. januar,; Celje z okolico
  
   Januarja je Celje z okolico pestil hud mraz (4.1. je bilo kar -16 C)
  
  - Vir: Knjiga Stoletje v Celju, Branko Goropevšek

• 29. januar,; Celje
  Zagrmelo je ob 00.47 - nesreča s srečnim koncem
  
  »Noč je bila mirna in večina ljudi je uživala v prijetnem spancu. V komaj rojenem ponedeljku, 29. janaurja 1979, je obupno počilo, nato pa se nekaj trenutkov monotono ropotalo. Sprožila se je alarmna naprava in z njo vred naprava v prostorih UJV, čas pa se je ustavil pri 00,47! Znak za nesrečo! Ljudje so se iz do takrat prijetnega spanca zbudili ...bili so zbegani, saj niso vedeli, za kaj gre... začeli so se oblačiti in zapuščati stanovanja ... mnogi bi radi prižgali luč, pa ni bilo elektrike ... hoteli so poklicati miličnike, pa so bili pretrgani telefonski kabli ... zunaj je bilo hladno in kadilo se je od razpadajočih zidov, odpadajočega ometa in po tleh ležeče opeke ... steklo je zažvenketalo med nogami. ... " Tako so nesrečo, ki je v hipu spremenila podobo takratnega Trga V. kongresa, del današnje Prešernove ulice, Zagato, Ozko in Savinovo ulico, opisali v Novem tedniku. Poznejše raziskave so pokazale, da je šlo za vžig plina v prostorih podružnice Dela.
  
  Posledice, ki so bile povsem vidne šele zjutraj, so bile katastrofalne. Najhuje je bilo v poslopju na Trgu V. kongresa 10. "Lepi in sodobno opremljeni poslovni prostori podružnice Dela in enote Ljubljanske banke" so se spremenili v ruševine. Sesuli so se trije stropi in več kot meter debele stene. Udarni val eksplozije je izruval iz glavnih vrat betonske vložke in vrata vrgel na cesto. Moč eksplozije je občutil tudi avtomobil, ki je bil parkiran pred vhodom v stavbo; povsem uničenega ga je vrglo več metrov stran, na sredino trga. Posledice eksplozije plina so občutile tudi sosednje stavbe, najbolj tiste na nasprotni strani. Popokala so stekla velikih izložbenih oken, odpadla so vrata, okna ... V stanovanjih in v pisarnah je bilo, kot da bi jih stresel močan potres. Prizadete so bile vse hiše do nekdanje stavbe Službe družbenega knjigovodstva in stavbe sodišča. Ljudje so bili hipoma na nogah, predvsem tisti, ki jih je močan sunek vrgel iz postelje. Pet ljudi je bilo poškodovanih, na srečo nihče huje. Reševanje je potekalo izjemno hitro in mirno. Posledice eksplozije so bile hitro znane. Zaradi poškodb so morali zapreti tri lokale v neposredni bližini nesreče: poslovalnico Mode "Baby", frizerski salon "Janez" in mesnico Kmetijskega kombinata Šentjur (danes Jurmes).
  
  Poleg že omenjene škode na stavbah v neposredni okolici, poškodovanih je bilo enaintrideset objektov, od tega šest težje, je eksplozija povzročila ogromno gmotno škodo na okoliških kulturnih objektih in spomenikih. Največ materialne škode je nastalo v Marijini cerkvi. Že zunanje vidne poskodbe so dale slutiti, da je bil močno poskodovan dragocen inventar v notranjosti cerkve. Najhuje je bilo z zvonico, kjer je vhod v grobnico Celjskih. Močno sta bili poškodovani Schifferjeva freska in rozeta nad glavnim vhodom, nekoliko manj pa glavni oltar s podstavkom, stranski oltarji in kleti. Poškodbe so nastale na stavbi Muzeja revolucije (današnjem Muzeju novejše zgodovine). Močno je bila poškodovana streha, razbite so bile domala vse razstavne vitrine, leteči delci stekel pa so poškodovali pohištvo, okna in vrata. Reševanje muzejskega gradiva je potekalo izjemno hitro, vendar je delavce pri tem oviral močan dež, ki je v usodnem januarskem jutru začel padati kot za stavo. Vzrok za nesrečo je bil kmalu pojasnjen.
  
  Eksplozijo je povzročila napaka na vzmeti gumba za prižiganje grelnika v podružnici Dela. Gumb se namreč v trenutku, ko je ugasnil prižigalni plamen, zaradi napake ni vrnil v prvotni položaj, zato je plin še naprej uhajal skozi sobo. Prostoru prilagojena toplota, takšna, kakršno so si z nastavitvijo zaželeli stanovalci, je vključila vodno črpalko, preko nje pa tudi gorilnik, in plinu odprla pot skozi sobo. Nastajati je začela zelo eksplozivna zmes plina in zraka, ki jo je aktivirala iskra iz svetlobnega napisa v neposredni bližini. Kljub veliki gmotni škodi, ki so jo ocenili na več kot 100 milijonov dinarjev, ne da bi upoštevali poškodbe na spomeniško zavarovanih objektih, na srečo ni zahtevala smrtnih žrtev. Mnogi so se spraševali, kakšne bi bile posledice, če bi se eksplozija zgodila le nekaj ur pozneje, sredi dopoldneva. Tudi v nesreči je včasih dobro imeti kanček sreče. 
  
  - Vir: Knjiga Stoletje v Celju, Branko Goropevšek