4. - 6. november.,
Predvidene in napovedane izdatne padavine so med 4. in 5. novembrom
povzročile prav tako napovedan močan porast vodotokov in poplave večjega
obsega najprej v zahodni in osrednji, kasneje pa v vzhodni in južni
Sloveniji.
Jugozahodni veter je ta dan nad zahodni del Slovenije prinašal topel in vlažen
sredozemski zrak. Prisilni dvig vlažnih zračnih mas nad orografskimi
pregradami zahodne Slovenije je na tem območju povzročil zelo izdatne
padavine.

V drugem delu noči s 4. na 5. november so se zaradi spremembe vremenskega
položaja okrepile padavine v osrednji in vzhodni Sloveniji. V nižjih zračnih
plasteh je z vzhodnikom pritekal hladen zrak, v višjih zračnih plasteh pa je
jugozahodnik še naprej prinašal topel in vlažen zrak. Ob močnih padavinah
z nevihtami so porasle reke s povirji v Kamniških Alpah, Uršlji gori in
Pohorju. Nekateri največji pretoki manjših rek na teh območjih so preko noči
lokalno dosegli pretoke s 100 letno povratno dobo (100 letne vode imajo
verjetnost pojava 1% v enem letu).

Visokovodni val Savinje, v Nazarjah je dosegel 20 do 50 letno povratno dobo,
se je obogaten z naraslimi vodami Drete, Pake, Hudinje, Bolske, Ložnice in
Voglajne, preko noči pomikal proti Celju in Laškemu. Tu so bile poplave
najobsežnejše in so povzročile največ škode.V jutranjih urah je največji pretok Savinje na tem območju presegel 50 letno
povratno dobo in se je tako izenačil s pretokom iz leta 1990. To noč je
poplavljala Mislinja v Slovenj Gradcu in v okolici Dravograda, močno narasla
Dravinja s pritoki pa ob celotnem toku. Ocenjen največji pretok je dosegel 50
letno povratno dobo. Poplavno območje po celotni dolini Dravinje, predvsem v
okolici Majšperka, je bilo obsežnejše od vsakoletnega. Preko dneva je narasla
tudi Sotla. Poplavljala je v okolici Podčetrtka in pred izlivom v Savo.
V naslednjih dneh so pretoki vseh rek postopno upadali, najpočasneje na
Krki in Ljubljanici.
- Vir: rzs-hm.si,Mojca Sušnik in Janez
Polajnar